Moji konjeniški začetki
Svojo pot sem začela na islandskih konjih. Takrat si nisem niti v sanjah mislila, da bom kdaj imela svojega konja, kaj šele svoj ranč. Moja pot se je začela s terenskimi ježami, ker so islandci močnejši in manjši konji, so odlični za terenske ježe. Ker je bilo interesa za terensko ježo čedalje več, konj na razpolago pa čedalje manj, sva se z Ireno odločili za svojega konja, kmalu pa en sam konj za naju obe, ni bil dovolj… Tako je prišla v moje življenje Svala.
Svala je bila moj prvi konj, za katero sem mislila, da imam dovolj znanja, da lahko narediva vse. Žal pa temu ni bilo tako in tako se je začela najina pot učenja in spoznavanja… Svala je sicer srčna kobila, ki rada ustreže, posluša človeka, s katerim dela, vendar hitro postane nervozna, zato ob sebi potrebuje nekoga, ki se dobro znajde v stresnih situacijah. Skupaj sva se naučili ogromno in še več, najbolj pomembno pa je zavedanje, da nikoli ne veš vsega. S konji se vsak dan naučiš nekaj novega.